Tokrat se na severovzhodu Slovenije podajamo na Pot ob meji, ki poteka ob nekdanji železni zavesi. Ta je padla pred več kot četrt stoletja, pred tem pa ljudi za štiri desetletja ločevala od prijateljev, tudi sorodnikov. Pohod po istoimenski poti sicer organizirano poteka v začetku leta v okviru Planinskega društva Lendava, pot ob madžarsko-slovenski državni meji pa lahko prehodite tudi sami.

Izhodišče poti je na mejnem prehodu v Dolgi vasi in po grebenu Dolgovaških in Lendavskih goric. Pot ob meji je skoraj v celoti speljana po stezah »graničarjev« med krajema Dolga vas in Pince. V časih takratne Jugoslavije na Madžarsko sploh ni bilo mogoče potovati, ker je z madžarske strani železna zavesa mejo zapirala neprodušno. Tam so z dvojno žično ograjo in preoranim pasom označeno mejo peš in na konjih strogo varovali pripadniki madžarske mejne straže, na naši strani pa so po shojenih poteh ob meji patruljirali »graničarji«, ki so opravljali vlogo varovanja državnega ozemlja in izvajanja nadzora na meji. Na Madžarskem je bil mejni pas ustanovljen leta 1950, na ozemlju katerega je bilo ujetih 15 okrožij šestih županij, na katerih je živelo tristo naselij in tristo tisoč državljanov. Na obrobnem pasu s površino devet tisoč kvadratnih kilometrov je bilo dovoljeno ostati le s potrdilom, izdanim v ta namen.

Železna zavesa je tako ljudi na tem območju ločevala štiri desetletja. Šele po padcu berlinskega zidu so Madžari začeli podirati tudi svoj, žičnati zid proti Avstriji in Sloveniji, in sproščati mejni režim. Spomin na čase železne zavese se ohranja le še v veliko nezapisanih zgodbah, ki krožijo med ljudmi. Na pohodniški Poti ob meji, ki večinoma vodi skozi redički gozd, boste v družbi tukaj živečih pohodnikov nekaterim takšnim zgodbam lahko prisluhnili.

Pot poteka mimo najvišje točke Lendavskih goric, Piramide in se nadaljuje po gozdu proti Čentibi in Dolini vse do mejnega prehoda na Pincah. Med potjo se nam odpre enkraten pogled ravninski del Lendave in okolice, južneje na Varaždinsko gorovje, urejene domačije ter vinograde z vsemi lepotami.

Ob poti so nekoč bile postavljene vojašnice, imenovane karavle ali mejne stražnice, ki jih sedaj že večinoma prekriva gozd; na mestu karavle v Lendavskih goricah sedaj stoji vaški dom. Na širšem obmejnem območju na madžarski strani pa je najti tudi številne zaščitne objekte oz. bunkerje, ki so jih v času hladne vojne gradili vzdolž meje z Jugoslavijo. Eden takih je v vasici Lovaszi in je veljal za največje protizračno obrambno zaklonišče, zgrajeno za zaščito delavcev v naftni industriji in njihovih družinskih članov, saj je lahko nudilo zaklon 1000 ljudem. Zaklonišče je že nekaj let odprto tudi za turistične oglede obiskovalcev, zaradi dobre akustike pa so nekajkrat v njem pripravili koncert.

Na poti opravimo več vzponov in spustov, le ponekod se nam odpre pogled na petišovsko naftno-plinsko polje in stoletne hraste na Dolinskem pašniku ter na Madžarsko, kjer se večinoma razprostira gozd, ponekod so vidna manjša naselja. Preko reke Mure se vidi tudi Hrvaška. Pot lahko prehodimo tudi v drugi smeri, saj je markirana v obe smeri.

Razdalja: 4,9 km

Vzpon: 135 m

Spust:  20 m